Publikacije

Vse večja uporaba digitalnih tehnologij pri delu predstavlja različna tveganja za duševno zdravje in dobro počutje delavcev. Z vidika varnosti in zdravja pri delu je tovrstna tveganja pomembno opredeliti in jih preprečiti z razvojem praktičnih ukrepov in politik. 

V tem poročilu so predstavljene ugotovitve iz obširne raziskave agencije EU-OSHA na to temo. V njem so opisana posamezna psihosocialna tveganja, povezana s petimi glavnimi vrstami tehnologij: Izraz „napredna robotika“ se nanaša na zasnovo, proizvodnjo in uporabo strojev, ki lahko opravljajo zahtevne in zapletene naloge z uporabo umetne inteligence za interakcijo z resničnim svetom okoli njih. in Umetna inteligenca se nanaša na sisteme, ki z analiziranjem svojega okolja in (v določeni meri avtonomnimi) dejanji za doseganje določenih ciljev izkazujejo inteligentno ravnanje. Na umetni inteligenci temelječi sistemi lahko v celoti temeljijo na programski opremi in delujejo v virtualnem svetu (npr. glasovni pomočniki, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obraza), lahko pa je umetna inteligenca vdelana v strojno opremo (npr. napredni roboti, avtonomni avtomobili, droni ali aplikacije za internet stvari). za avtomatizacijo nalog, Krovni izraz za označevanje novih digitalnih sistemov za spremljanje in izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, vključno na primer s pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov in hrupa ter temperatur, ki pomenijo visoko tveganje), nosljivo opremo (ki lahko komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilnimi ali statičnimi sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (npr. brezpilotna letala, ki učinkovito dosegajo in spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim). , digitalne platforme dela, tehnologije dela na daljavo in umetna inteligenca za upravljanje delavcev.