Študije primerov

Zaposlitveni status platformnih delavcev je pogosto dvoumen, zaradi česar njihove pravice v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu, delovnim časom in plačilom niso jasno določene v obstoječi zakonodaji. Ta položaj dodatno poslabšuje Način upravljanja delavcev, pri katerem se enostavni algoritmi (tj. brez „inteligence“) in digitalne tehnologije (npr. naprave za spremljanje delavcev, računalniki ali programska oprema za prepoznavanje obrazov) uporabljajo za avtomatizirano ali polavtomatizirano upravljanje delavcev. Zagotavlja sredstva za avtomatizacijo velikega števila nalog upravljanja delavcev (npr. oblikovanje urnikov, določanje izmen in spremljanje delavcev prek nosljivih naprav). Upravljanje delavcev, ki temelji na umetni inteligenci, vključuje simulacijo inteligence, ki je potrebna za obvladovanje negotovosti (npr. zagotavljanje različnih rezultatov na podlagi sprememb v okolju), medtem ko je algoritemsko upravljanje po naravi deterministično (tj. ob enakih vhodnih podatkih vedno zagotavlja enak rezultat). platformnih delavcev, ki vpliva na delovne pogoje in dodelitev dela. 

V tej študiji primera je izpostavljena pobuda, ki je bila podana v Španiji za ureditev pravic platformnih delavcev z uvedbo t. i. zakona o dostavljavcih, in sicer prek določb k zakonu o delovnih razmerjih. S temi določbami se obravnavajo ključna vprašanja, kot sta zagotovitev odvisnega zaposlitvenega statusa platformnim delavcem v sektorju dostave in potreba po preglednosti algoritmov vseh digitalnih platform.

Študija primera na koncu povzame močne točke in pomanjkljivosti te pobude.