Avtomatizacija kognitivnih nalog: kako EU in države članice ukrepajo za zaščito delavcev?
Zaradi vse večje uporabe umetne inteligence (UI) se delovna mesta in delovne naloge nenehno spreminjajo. To prinaša tako priložnosti in izzive kot koristi in tveganja za varnost in zdravje pri delu. Zlasti (ali polavtomatizacija) kognitivnih nalog vzbuja številne pomisleke glede dobrega počutja delavcev, ki jih morajo obravnavati oblikovalci politik.
V tem povzetku politike so na začetku predstavljene ključne točke „akta o umetni inteligenci“, ki ga je pripravila Evropska komisija, izpostavljen pa je tudi vidik, osredotočen na človeka, ki ga EU upošteva pri uvajanju in urejanju sistemov umetne inteligence. Proučene so tudi nacionalne pobude Nemčije, Francije, Norveške in Švedske v zvezi z njihovim pristopom k širjenju sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, na delovnih mestih. Hkrati so izpostavljene vrzeli v njihovih socialnih politikah, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Povzetek na koncu vsebuje priporočilo glede čeznacionalnega in svetovnega sodelovanja za oblikovanje skupnih politik in standardov v zvezi z umetno inteligenco in njenim vplivom na varnost in zdravje pri delu.
